Veter v naročju

 

Sanje so izmolzle
slike srninih tekanj
skozi pregrade
pomladi.
In modrina
je izčrkovala
novo abecedo
obsedenosti s stihijo,
za molčeče
v davnem
drevoredu prerokovanj.
Mojstri dremanja
so se opekli
s soncem iluzije,
da je podoba časa
smrkanje v robec,
odišavljen
z vonjem
preznojenih deklet,
ki bežijo
v naročje vetra,
v ravnini
razpeti
med obzorji
vseh mladosti.
In skozi stekleno prizmo
se razsuje mavrica,
v kateri je zakodirana
barva boga.
Meni je ostal veter v naročju,
da me odziblje v jutri
v naslednje dni,
v milost neskončnosti,
dorečene,
a ne še izrečene.

 

 

Zakawsky

Svit

Poslano:
14. 04. 2024 ob 12:36

In skozi stekleno prizmo
se razsuje mavrica,
v kateri je zakodirana
barva boga.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 04. 2024 ob 20:17
Spremenjeno:
20. 04. 2024 ob 20:18

Pesem se me je dotaknila, morda le na koncu:

...

v milost neskončnosti, dorečene,
a ne še izrečene neskončnosti.


Premisli in če želiš, popravi,

lp, Ana


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Zakawsky
Napisal/a: Zakawsky

Pesmi

  • 14. 04. 2024 ob 09:01
  • Prebrano 110 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica