Nosferatu - simfonija groze
Nekoč kot otrok s kavča gledal nemo
prastaro črno-belo sem grozljivko.
Bila je noč čarovnic, čas srhljiv, ko
mrliče iz grobov prikliče demon
zanikovanja. Film, z vampirsko temo,
vršil se je na gradu, za srhljivko
primerno prizorišče. Sam, z izjemo
zvestó sledeče sence mu, z brlivko
po mračni grajski stavbi se tesnobni
sprehajal je protagonist, kar duri
odpre usodne si; tam v svoji sobi
vzravnan, ves strašen čaka ga ob uri
polnočni s satanskim obličjem koze
sam Nosferatu - simfonija groze.
Super postavljen sonet, malo zahtevnejši, saj se rime ne dogajajo ob zaključkih povedi. Zelo spretno!
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 11. 04. 2024 ob 22:45
- Prebrano 356 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 92