v kamri ledena rjuha
snežena utež
ki s pehoto osame
drvi v prekat pekla
nahranjena z okostjem prostora
ližem kožo
krvaveči robovi
zagledajo otipljivo iskrico
tisti mali frakelj žarkov
ki ga obliznejo z vso močjo
življenje se obrne v drugo smer
obrišem senco
zašijem dežne kaplje
ter v pošvedran oblak
natočim mavrično sporočilo
- svetloba prihaja od znotraj -
Pesem je bila na razstavi v knjižnici Domžale
Zelo bogat izbor besed, ki deluje na zunaj kot mozaik odseva notranjost. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Čestitke, Mateja!
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!