nocoj dihajo zvezde
in kvartopircem škripajo kosti
veseli okostnjaki
nagibajo špricerje in bevande
revež naj gre k revežem
vpije najglasnejši
pridi revež pridi
kliče listje v drevoredu
pridi
kliče veter pod mostovi
kličejo ciprese kliče navček
vesele kvartopirce
in reveža med njimi
pridi
Diham z zvezdami.
Imam karte svojih zmožnosti,
nekatere so zelo dobre, nekatere so slabe.
V talonu je na voljo nov izbirek, ker gre za moje življenje
lahko vplivam, ker slabše spreminjam na boljše, če seveda, to res hočem,
sicer moram nujno doživeti poraz. Ker sem nehal hazardirati in izzivati usodo
za vsako ceno, lahko kot bankir svojim majhnim potencialom dodajam karte boljših lastnosti.
bi rekli - vse nas pokliče, je tolažba, da smo v tem vsi enaki, življenje pa je vendarle pred klicem
lepa poezija
in lp
zdravo, Svit. ali imaš kot žid, tam kjer piše juden raus, največ ali najmanj možnosti je res vprašanje.
če bi bili smrtniki, ne bi počeli teh neumnosti in se delili na revne in bogate, itn. v neskončnost.
seveda iščem prakso, ki seže onkraj smrti, ker je nesmisel vse kar je izguba časa. spet, mogoče, samo napačna perspektiva in alternativa..., vera ali obup.
lp
ja, irena, kot sem rekel svitu, tudi ona, na srečo, ljubi vse enako. ni revnih in bogatih v očeh vesolja.
lp
Lepa pesem
na svetu si da gledaš sonce
tudi takrat poizkušaj ko je tema
lepo bodi in lep dan
Mateja
Komentiranje je zaprto!