Ob progi
veter vzvalovi trave
kot gube solze
ko teža potihne
v tišino nemoči
sprejemanje
dvigne dlan na lica
in otre kaplje utopljenih misli
vlak odpelje
mimo
del tovora ostane
in nekaj čavljev
... trpkost in žalost in žeblji!
Žel. proga in vlak ustvarjata mistične prispodobe prihajanja, odhajanja, vse pod taktirko minevanja. Zato je vredno puščati sledove, tudi v besedah. Lp, Caki
Hvala, Nada, caki, Lovrenka
lp
i
Lepa pesem
Vedno nekaj ostane, se borimo tako ali drugače sledi so
Lp, Mateja
Hvala, Mateja.
lp
pi
Nenehnost: mimobežnost v sledi preko lic in v življenja. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Milan, najlepša hvala.
lp
i
Komentiranje je zaprto!
