
veter vzvalovi trave
kot gube solze
ko teža potihne
v tišino nemoči
sprejemanje
dvigne dlan na lica
in otre kaplje utopljenih misli
vlak odpelje
mimo
del tovora ostane
in nekaj čavljev
Žel. proga in vlak ustvarjata mistične prispodobe prihajanja, odhajanja, vse pod taktirko minevanja. Zato je vredno puščati sledove, tudi v besedah. Lp, Caki
Lepa pesem
Vedno nekaj ostane, se borimo tako ali drugače sledi so
Lp, Mateja
Nenehnost: mimobežnost v sledi preko lic in v življenja. Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!