Noč je,
merim nje dolžino,
še posebej,
ko čakam svežino
Njenega jutra.
V aprilu!
Počasi in namerno glasno,
kot kopitar korakam
mimo okna,
tvoje vodne modrine,
da bil bi viden,
da bil bi slišan.
V aprilu!
Okno je temno,
v njem zvezde v odsevu,
pariško modre gladine,
iščejo note,
da zložijo takte,
za lahke korake …
Pred spanjem … v aprilu …
do jutra,
ki Njej bo odkrilo,
pod oknom je bil spet,
gledal v tvoj svet
in čakal … in čakal ...
Zmeraj, ne samo v aprilu!
Pesem, s katere se nedvomno čuti tisti blagovoljni čud veščega pesnika. Ni kaj, Caki, večkrat se je vredno sprehoditi med besedami; saj se te nežno dotika pomladna dlan ...
Lep pozdrav,
Sašo
Sašo, hvala za sprehod med besedami večne pomladi, zasidranih še v vedno mladih pesniških svetovih. Naj traja to! Vse Dobro želim, lep pozdrav, Caki
Ajdovakaša, hvala za dotik. Lep pozdrav, Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
Uredniško pregledano.