Ostavi
misel
m' jo spati
spod medvejke
na trati,
doklič
vigred
ne zgrne
spominčic
pled
v bregé ...
Jih bode
dečlica
brala,
v frček
kranceljček
dala,
pod lesniko
razpela
ovenčáne
laské ...
Več skrb,
brig
m' ne kuj,
cvetlic, tic
ne 'prašuj,
obklej
'slati
prošnjico,
da vznikne
v samin …
Za grudjem
je d'jalo:
»Znaj:
bojda
te najde,
ko rožnoprst
slednjič
zajde,
v bodljiki
grmja
te učaka,
kod rase
volčin ...
Ondod s' jo
odkriješ,
z rosico
izmiješ,
bo vznikla
s skaline,
nekdaj
pomladnega
dne …
Jo sfrlita
v dobrave,
v senoseče,
v vonjave,
ob rožnoprst
jo izljubiš,
predivno
punčé …"
Op.: Cikel arhaičnih pesmi:
»V okitu zlate obreze«
Spoštovani poet Sašo, lepo je brati opevano rožnoprstno zarjo, ki nam jo iz bogatega cikla arhaičnih pesmi tokrat podarjaš v branje; berem jo kot pravo intimistično poezijo in kot priložnost za občudovanje tvoje spretnosti z arhaičnimi besedami in njihovimi pomeni v pesmi, katere rdeča nit nas popelje v čas romantične ubranosti;
Z lepimi pozdravi,
Breda
O, kako lep komentar k pesmi si mi namenila, draga Poete sa Breda. Vsake toliko časa me potegne v svet pozabljenih besed, ki se mi odpre v vsej svoji lepoti in veličastnosti; je pa tudi nekakšen pridih tiste pristne domačnosti in globoke ljubezni do besed, ki so mi zaznamovale mlade dni ...
Lepo pozdravljena!
Sašo
Sašo, čudovito in ondod ganljivo ... kot da veter nosi vonj s tistih daljnih dobrav ...
Ondod s' jo odkriješ, jo z rosico izmiješ, bo vznikla s skaline, nekdaj pomladnega dne …
Lep pozdrav, Caki
Me veseli, Caki, za tvoje pretanjeno doživetje pesmi ...
Lepo pozdravljen,
Sašo
Komentiranje je zaprto!