Gledam njegove roke,

oh,

kako si jih želim,

se mi sladko nasmeji,

ker ne ve,

kako trpim.

Skočim v morje

in zaplavam,

kmalu se mi pridruži

in jaz v mislih daleč proč odtavam.

Se ga začnem dotikati,

da bi ga potopila,

pa od mene je močnejši

in poljub na lice sem dobila.

Srce mi je v prsih vztrepetalo,

ostani tu z menoj mi kliče,

ostani vsaj še malo.

Naslednji dan ponovno gledam v morje,

spominjam se poljuba,

ko gledam pred seboj obzorje.

Se bližajo koraki,

koraki njegovi

in v srcu zaigrajo mi zvonovi.

Zakaj srce tako močno mi bije,

ko gledam ga,

poslušam ga,

zakaj mi solza iz očesa lije?

To je ljubezen,

končno sem spoznala,

vem,

da vsako noč v solzah

bom zaspala.

Brez njega sonca ni

in morje ne šumi,

vse to ve moje srce,

ki pogledov njegovih si želi.

zorajelen