Tukaj si, čutim te.
Rada bi te objela.
A objem ni bil tvoja vrlina.
Tvoje srce
se je posvečalo delu.
Tvoja duša je ustvarjala.
Tvoji hrapavi roki sta poznali les,
s katerim si poklanjal ljudem
svojo ljubezen in spoštovanje.
Še vedno si v meni,
moj stvaritelij, moj oče,
vodnik in vzgojitelj.
Najini skopo odmerjeni trenutki
so grče,
ki so me oblikovale.
Komentiranje je zaprto!