Vrba žalujka shranjuješ spomine,

med svoje liste si skrila skomine.

Tamkaj ob reki - vsa tiha, dehteča ...

Var'ješ sledi, ki jih stkala je sreča.

Vrba žalujka stojiš - kot uteha.

Lubje te brani pred solzami greha.

Tiho poslušaš neskončne ljubezni

- tkali so sanje pijani in trezni.

Reka pa mirno odnaša cvetenje ...

Tam za ovinkom je boljše življenje!

Vrba žalujka ostajaš v dalji,

veter obrača spet k novi te zarji.

Vrba žalujka, smeh stkal ti je kodre,

spletel med vejami odtenke modre.

Gledaš vsak dan se, tamkaj na gladini ...

Vse kar ostane so lepi spomini.

kaiiabonca