Z vsakim vdihom me je manj,
z vsakim izdihom moje telo zapusti tisoče sršenov in demonov,
z vsakim vdihom me je manj.
Moje misli me trgajo in
so vse večje in težke in široke in
silijo do nezavednega in silijo
do robov razumljivega in
prižigajo papirus mojega zavednega in
pikajo kot bucike nespretne šivilje in
izstopim na peronu
in me objameš,
mi vdahneš obliko,
mi vdahneš toploto,
mi vdahneš sliko,
me spomniš,
da je svet še vedno tukaj.
Spomnila sem se na Marka Pavčka in njegovo Z vsako pesmijo me je manj ... Mogoče bi dala za naslov le Figurica? in zadnji verz se mi zdi odveč. Kaj meniš?
Lp, Ana
Živjo Ana! :)
Oh, Marko Pavček, saj res ...
Se strinjam s predlogi in hvala!
Pozdrave,
Tjaša
Čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!