Že dolgo nisem obrnila lista

že dolgo nisem nič napisala

vse sem rajši skrivala v sebi

da ne bi svojega srca izdala

Nočem nikogar razžalostiti

a moje srce je spoznalo

da vse so besede pretirane

in nekaj srce zaman je iskalo

Ostajava sama ujeta med stenami

ljubezni ne moreva nikomur podeliti

ker smo ujeti vsak v svojem gnezdu

kaj hujšega bi se moglo  zgoditi

Mogoče je to čas spoznanja

da ljubezen in laži več niso skrite

ker nekdo je z roko oplazil zemljo

in nikomur ni mar kaj si želite

Vsak je ostal sam v nesreči

pogrešal ljubljeni je obraz

a ni ga  mogel doseči

poslušal je od boga kruti ukaz

Sredi tega groznega divjanja

ostajava ujeta v domu svojem

vsak dan ljubezen si poklanjava

in ponovno sreča je v srcu mojem

Še dosti hudega bova prestala

a z roko v roki bova šla skoz plaz

le kaj prinesel bo še bog

nič dobrega

 mogoče le ledeni mraz

A najina ljubezen se razpleta

v tem krutem času se ljubiva srčno

čeprav med štiri stene sva ujeta

ne iščeva nad nama več nebo

Milena