Prevod dela: CREDO
Avtor izvirnika: Gabriela Mistral (1889-1957)
VERA
Verujem v svoje srce, šopek arom
ki jih moj Gospod otresa kot list,
vse življenje z dišečo ljubeznijo
in jo naredi blagoslovljeno.
Verujem v svoje srce, ki ne sprašuje
nič, ker je sposobno najvišjih sanj
in objema ustvarjeno v sanjah:
mojo popolno last!
Verujem v svoje srce, da ko poje
in potaplja svoje rane v globino Boga,
Je dvignjeno iz voda kot dete
novorojeno.
Verujem v svoje srce, ki drhti.
tisti, ki je vznemiril morja, je to storil,
in ki Življenje vodi kot orkester
z visoko plimo.
Verujem v svoje srce, ki ga slikam
na barvitem platnu življenja
rdečine ali bolečine, ki ga trgam
kot obleko, ki se para.
Verujem v svoje srce, ki seje
skozi neskončno brazdo, ki se veča.
znova in znova se prazni.
a prazno ni nikoli.
Verujem v svoje srce, da črv
ne sme glodati do ugrizov smrti;
verujem v svoje srce, ležeče
v prsih božjih, strašnih in močnih.
Creo en mi corazón, ramo de aromas
que mi Señor como una fronda agita,
perfumando de amor toda la vida
y haciéndola bendita.
Creo en mi corazón, el que no pide
nada porque es capaz del sumo ensueño
y abraza en el ensueño lo creado:
¡inmenso dueño!
Creo en mi corazón, que cuando
canta
hunde en el Dios profundo el flanco herido,
para subir de la piscina viva
recién nacido.
Creo en mi corazón, el que tremola
porque lo hizo el que turbó los mares,
y en el que da la Vida orquestaciones
como de pleamares.
Creo en mi corazón, el que yo
exprimo
para teñir el lienzo de la vida
de rojez o palor, y que le ha hecho
veste encendida.
Creo en mi corazón, el que en la
siembra
por el surco sin fin fue acrecentado.
Creo en mi corazón siempre vertido
pero nunca vaciado.
Creo en mi corazón en que el gusano
no ha de morder, pues mellará a la muerte;
creo en mi corazón, el reclinado
en-el pecho de Dios terrible y fuerte.
Gabrijela Mistral (1889-1957), čilska poetesa (pesnica smrti), Nobelova nagrajenka za književnost je avtorica del: Soneti smrti, Sanjarjenja, Intimno Pismo, Skupaj na morje, Pritisk, Razdejanje, Predavanja za ženske, Nežnost itn. Oče je zapustil Gabrijelo že kot otroka. Pri štirinajstih letih je začela trdo delati, da je preživljala mater in sebe. Mamo je finančno podpirala do smrti in ji posvetila veliko pesmi. O slutnji smrti je pričela pisati, še preden so ji začeli umirati najdražji. Gabrijelina prva ljubezen je storil samomor, kmalu, potem pa pri sedemnajstih letih njen nečak. Nepričakovano si je tudi sodil sam skrivni sin pesnice- Yin Yin- pri osemnajstih letih v Mehiki. Ne glede na upanje, ki ji ga je vlivala katoliška vera v življenje po smrti, je pesničin pristop do smrti edinstven in nenavaden. Čilska Nobelova nagrajenka in diplomatka je pisala predvsem o nežnosti in smrti. O "Tanatosu" se je razpisovalo veliko pesnikov, ampak Mistralino poglabljanje, nas uči, da bi bilo treba razmišljati o smrti vsak dan in živeti v nenehni pripravljenosti na njen nežni objem. Gabrijela je kot diplomatka živela v državah Južne Evrope, navsezadnje pa v New Yorku. Ob pesničini smrti so v Čilu razglasili tridnevno žalovanje.
Komentiranje je zaprto!