navlekla je nase tesen dan
kot škorenj z vrtoglavo visoko peto
poklekniti noče in reči zbogom
še slika toplino v vaški travi
s krhkimi rokami, ki prepletajo se v jok
prek ramen, ki ječijo
na hrbet, ki se uporniško zravna
in sikne strupena kača, ki jo za vrat stisne
z glavo pod oster meč jo nagne
telo se usloči
zasliši se šum, ko obleka drsi s telesa
tam gori
v gori
vzklije rdeča rana z ljubeznijo obdana