Beseda sama ne zveni, odbija,

je nekaj kar nekdo, nekje ne mara,

ker revež tam nikogar ne očara.

Težko se skozi rast razvoj prebija.

Ga puli vsak iz grede, večno kara,

teptan, bori se, za obstoj ovija,

težko živi, pregnan, prezir ubija.

Je cvet, ne spada tja. Je to prevara?

Ker ni domač in od drugod prihaja.

Saj tujcu, dòma pač se ne posoja,

je zajedalec, ki v srce zavaja.

Kar sam ni posejal vrtnar, obsoja,

prizna ne, da v neznanem čar obstaja. 

A kdo je tisti, ki lahko presoja?

olgasem