zadnji pojem čarovnije
kot bi ugašale luči
so utihnili prijatelji
ničesar ni …
začarani
in jih drezam
bodi nič
bodi nič
potem
glej
deček je
ki v peščeni strugi
verze sanja
…
in tudi to je nič
njim ki so utihnili
ne da bi zapeli
podobni velikemu spevu
pesmi brez besed
tišini
…
zadnji pojem čarovnije
nad bitjem tišine
kotalikam
spotikam
kroge in frnikole
bitja in nebitja
Ko gre vse po zlu, se najde iskrica življenja, ki spet požene dobro naprej; ljudje vedno upamo ...
morda ti je kdaj kdo rekel, ničesar ni, ne boga, ne duše, ne sebstva, torej nobene substance, niti smisla, saj ni potrebe po njem ...
meni v zadnjem času kar dva prijatelja.
s to mislijo je nastal ta zapis.
lp, Nada,
hvala za postanek,
m.
Komentiranje je zaprto!