Prišla je. Kot da je že od nekdaj vedela, kdaj pride pomlad. V sanjah si jo nosila čez prebujajoča polja. Meglice so skrivale njen glas. Dišala je po rosi. Zdaj se dotikaš njenega vonja, njenih sanj. Pestuješ jo v lepoti vdiha.

V misli je položena volja. Roka, ki drži vrvico z baloni. Vrtiljaki čakajo, da se zavrtijo. In veje dreves tudi. Blatne superge in na kolenih strgana trenirka.

Postelja je topla in mehka. Nekdo je ob njej. Čas se zatika ob odejo. Skozi steklo utripa mesec kot sladek bonbon v srebrnem ovitku.

Vsepovsod je samo danes. Oči so široke in v njih je ves svet. Veter odpira vrata in namesto ograj so cvetlična korita.

Voziš se brez rok. Nasmeh ima brata in sestro. Barve se razlivajo po platnu in prstih. Samo breza je ostala bela. Stopiš na rob prvega krajca, da vidiš prek obzorja.

pet prstov na prst

in neizmerna volja

lice na prsih

igorj