Oblečena sem v tvoj objem, kraljica,
meden poljub po meni se sprehaja.
Enigma si, ki ljubi me, razvaja,
ščebet iz sna, zbudi me v jutro ptica.
Si sonce, ki od daleč se predaja?
Sprašujem se, je sen ali resnica,
kar čutim v srcu, je ljubezni klica?
Občutek sreče brez besed zavaja.
Verjamem, da sva ti in jaz kot eno,
tam v svetu kjer se vrata v raj odprejo,
počutim v sebi včasih se zgubljeno.
Ne vem kam sanje, ko zbudim se, grejo.
Obstanem, ko postane zapleteno,
ker želje v moj realni svet ne smejo.
Ljubezen je v zraku in v tvojem sonetu ... čestitke,
lp, Ana
Hvala Ana, res iz srca.
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!