Pomladni klic bo vzela v svoje roke
umetna inteligenca;
pogledal boš na UI-uro in tam bo sporočilo:
»Danes ni tvoj dan ljubezni.
Premalo spal si, hormoni so prenizki ...«
Uprl boš pogled na češnjo v cvetu,
napisal sporočilo:
»Danes me ne bo; ne morem priti ...«
Češnja bo cvetela, odcvetela ...
Gledal boš pomlad, kako odhaja.
Telo naj ne bilo dovolj bi sočno,
da zvil bi se v ljubezni klopčič.
Telo sesuva se, srce s pelinom polni,
možgani pa veseli, ker so glavni
in berejo ukaze maga iz ekrana.
Strahovi so kot sence, brez njih bi težko bil previden.
Peti jezdec je ostal Strah, možgani pa rišejo ideale za nove pomladi. To imamo radi, tudi pri tebi, Nadi. Dobra!
Lp, Caki
Svit, Caki, hvala za komentar glede strahu in upam, da bodo možgani pametni in bodo prisluhnili srcu.
Komentiranje je zaprto!