Sotočje.
Zorana polja in senca drevja.
Bregovi so preplitki.
Vrtinci pregloboki.
Ob stičišču dveh svetov
domujejo bitke.
Notranji svet bruha
nitkaste globine
in odnaša, odnaša …
Enkrat tebe, drugič mene.
Potem spet naju skupaj.
Hrup narave pomirja
in ko izbruhne vulkan,
leživa v mehki travi
in tako srečna sva.