Z zaprtimi očmi vidimo več

 

Drobne v plasti zavite si postave

lasje kot sončni žarki krasijo,

meni ljubo destinacijo.

Tam misli gredo na domovanje.

 

Mi pravijo znanci njeni:

Oj ne izgubljaj časa mladenič!

Kakšnega časa vendar? 

Pojem fiktiven s tabo odtiktaka 

hitreje kot sekunde dolge, 

ko poslušam, da ti pravijo odplaka.

 

Tem besedam konec je

naslednjič tišine moje glas 

zamajal bo ostrih besed njih obraz.

Prenehajte se delati pomembne!

 

Strah me je tistega človeka,

ki ne bo dovolil več posmeha.

Kaj če izpod kontrole uide mi?

Kaj če krvave dobi pesti?

Kaj če si preveč dovoli?

Kaj če cel Svet osvoji?

 

 

Živite in pustite živeti.

Plasti tvoje, 

preveč so za njihove majhne pogoje.

2458 dni več po svetu potuješ,

nikoli se mi za to ne obreguješ.

Deliš znanje široko tvoje z mano kot za šalo.

 

Plasti stare, plasti nove

vedno z veseljem poslušam

izkušnje in poglede tvoje.

 

Malo me zabode, ko vidim

kako nadaneš smeh kot masko

da omiliš njihove hudobije, 

kot da imaš samo prasko.

 

Plast za plast 

počasi se spoznavava, 

trenutek nemoči,

predaleč sva zaplavala.

 

Se strinjava, da pozabiva.

Se strinjam, da pozabim.

Pobegneva v deveto vas,

ure tanke postale so kot las

 

 

 

Iz besed vrvi, 

me nežno izpustiš.

Zdi se kot,

da včasih misli bereš mi falot.

 

Pa vendar spet,

ne moreš doumet.

Da telo tvoje ni pomladni cvet,

ki hočem ga le zase imet.

 

Da bi le bil slep, 

da dokazal bi kako lep.

Kako lep človek si, 

brez tistega kar vidijo moje oči.

Travnik poln je življenja

napočil kmalu bo spet čas cvetenja.

 

Poslušam tvoj jok, tvoj jek

Vem da sam sem razlog dal ti

da sem kot vsi ostali gadi.

Zaupanje tvoje je minilo.

Počutim se gnilo.

Vseeno mar ti je za počutje moje.

Pa vidim, da tudi tebi hudo je.

Rad namenil objem ti bi, 

a bojim se da vedno dobila boš občutek, 

da je bil to zaigran trenutek.

 

Jaz pa bi rad le vzpostavil,

tisti hram zaupanja in miru ki naju je krasil.

Ne razumem, čemu zaslužim to dobroto, 

enega dne vse vrnem, ko posvojim siroto.

 

Razumi vendar,

ti si pojem ne pa objekt.

Niti arhitekt,

ne more takšnega doma prejet.

 

 

Slepec

Milan Žniderič - Jošt Š.

urednik

Poslano:
24. 03. 2024 ob 09:19

Dobrodošel na pesem.si.

Veliko ustvarjalnih užitkov!

Milan Ž. - Jošt Š.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Slepec
Napisal/a: Slepec

Pesmi

  • 21. 03. 2024 ob 22:27
  • Prebrano 188 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica