potomec bi rad brisal šipe
šipe ki oddajajo glasove
prileze do okna udari po steklu
čaka na zvok gleda tramove
zunaj se ozarjajo smetnjaki
plastenke molijo iz njih kot šopki
jutro v predmestju nikoli ne pride samo
in tudi kriki psov so samo propi
na cesto gleda zgolj prednji del hiše
potomec pa sedi v zadnjem
sonca še ne bo tako kmalu in
tja zadaj morda sploh ne
kar vidiš to odneseš pomisli potomec
kar imaš to je sveto
okna se še vedno ne odzivajo
mrmrajo prezgodaj je še
velika pravda se bo vršila na vrtu
od prvega do zadnjega bruna
potomci nimajo več nobene besede
vsaj dokler ne dozori polna luna
potomec bi rad nekaj pustil za seboj
čeprav ima pred seboj še vsaj pet sob
postopek je znan a kočljiv
in ponavadi ga odnesejo v grob
nikar ne hropi si prigovarja potomec
zdaj še ni čas za to
zdaj si v najlepših letih ne pozabi
čuvaj svoje najlepše telo
velika pravda se bo vršila na vrtu
od prvega do zadnjega bruna
potomci nimajo več nobene besede
vsaj dokler ne dozori polna luna
Aktualna pesem! Slišim jo, kako se poje!
Odlična, Matej.
Potomcem besedo nazaj, in blues v polno luno ...
Lp, lidija
Komentiranje je zaprto!