Prve batine
Spominjam se, pred mnogo leti v Life-u
pri petnajstih dobil sem jih na gobec,
(mislim, da to bilo je prvič v lajfu),
redarji so me vrgli ven in pobec
pretresen sem se vsekoval v svoj robec,
a ni bilo krvi, v tem iz diskača
prišla sta dva, da bi me še, driskača,
jaz pa sem v beg pognal se, mlečnozobec.
Čeprav sem v teku dober bil pri šprintu
sta me po ulic nočnem labirintu
nazadnje le dobila v pest; spotaknil
sem se, padel in glavo naglo vtaknil
med ramena. Po nekaj brcah k sreči
pregnal ju katrce je soj slepeči.
Ko se greš naslednjič fajtat, me pokliči... Bova skupaj............. bežala! ;-))
hvala za duhovit komentar, beg je res največkrat boljša opcija:)
čestitke tudi za ta sonet. Z njim dokazuješ, da znaš v popolno sonetno obliko vstaviti tudi najbolj banalne trenutke in spomine.
LP, lidija
hvala, najbrž edini moj sonet za katerega sem moral, (takrat davno), malce fizično trpeti:)
Komentiranje je zaprto!
