vdihnem vonje cvetoče breskve
neumorno brenčanje me preplavi
očisti sramu in pričakovanj
hrbtenico zravnam proti soncu
razpiram se v pahljačo

glasilke se zatresejo

zvok se sprehaja
po vretencih
po kosteh obraza
čutim tresljaje
glas je gost
poln barv
nedolžen kot prvi poljub
živ kot vrisk radosti
nesmrten kot življenje

pojem in pojem
studencu in drevesu
zemlji in travi
oblakom in pticam
vsem in nobenemu

dokler se ne iztočim v krik

ko utihnem
utihnejo čebele

nada pecavar