Želja
Budlika pritisne na petelina in iz smrti temnega neba,
v kateraga sem še par ur prej pomakal željo ob zvezdnem utrinku, se rodi jutro.
S svojim napol polomljenim retro kolesom se spuščam po ravnem asfaltiranem toboganu mimo Žal,
kjer pokojnim kar malo zavidam, da so danes prosti.
Ko se bom vračal domov, bo ta zavist usahnila.
Nase oblačim suženjske cunje,
zaigran nasmešek pustim v garderobni omarici.
Predolgo sem že tam, da bi imel voljo igrati klovna.
Z mrkim obrazom in zehanjem iz zasede te srečam na hodniku,
znova mi ne nameniš pogleda
in želja ostane neuresničena.
... ne obupati, mogoče bo pa jutri (*_*)
Ja res dobr' tole!
Lp, Marija
Včasih gledamo v napačne smeri .
Naj dan prinese same lepe dogodivščine.
Š.
Pesem o vsakdanjih rečeh, ki se nam zdijo neznatne - a to je življenje ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Črni Kos
- 19. 03. 2024 ob 08:56
- Prebrano 368 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 130.2