Žejni so in suhi dnevi, utrujen že postajam
divja suša, ki me tako turobno spremlja
v oazo upanja, moj mlinski kamen v roki
me poziva, da iščem zdaj povodnega moža;
zberem moči in odpravim se na pot,
edino upanje ostaja da najdem pot iz tega bojevanja.

V globinah, kjer sedi, tolažbo najdem;
Obljubljam, da ta suša zdaj ne izbriše
večnega spomina, na minljive, boljše čase.
Rad bi videl svet z novim upanjem v očeh.

V neke srečnejše dni se bova umaknila
v družbi Povodnega moža, moja duša bo popolna.
Nove spomine ustvarjava v hladni senci
za sabo puščava to prepovedano puščavo,
nikoli več ne dovolim, da me nadzoruje.
Odkriti hočem spet veselje, osvoboditi divjega duha

------------------------------------------------------------

in company with Water man

Drying days of thirst, feeling so weary
raging drought that follows me so dreary
oasis of hope, my millstone in hand
urging me to seek the water man
gathering my strength, I make my way
hoping for relief from this endless fray

In the depths where he sits, I find solace
vowing to not let this drought erase
everlasting memories of better times
seeing the world through hopeful eyes

To some happier days, we will retreat
I'll join the water man, my soul complete
making new memories in the cool shade
and leaving behind this drought so forbade
never again to let it control me
rediscovering joy, setting my spirit free.

Tomaž Jevšenak