1

Sahara ima tudi na Boa Visti svojo malo lično hčerko,

ki spreminjajoče valuje med štrlečimi hribi.

Ima dolge nakodrane peščene lase,

trde od soli.

Njeni kristalčki čarno odbijajo svetlobo

pod črnino mrtvih kamnitih vulkanov,

ob nenehno živem robu oceana.

2

Neodjenljivo valovanje nas zasleduje ves dan.

Voda si na skalah prečesava bele pramene.

Dišeč in osoljen veter steče čez otok.

Podaja si igrive ptice in lomi prste palminih pahljač.

Njihove dlani se kot mehovi harmonik

odpirajo in zapirajo, neustavljivo

divje plešejo od pasu navzgor.

3

Ko se vsi zaprašeni ustavimo v Povaçao Velha,

starček prične brenkati na cavaquinho

in mrmrati staro kreolsko pesem.

Domačinka z dojenčkom na hrbtu vleče stojala

s pokrivali, oblačili in okraski pred naše oči.

Ničesar ne potrebujem, a vse steče vame.

Zdaj v novi torbi hranim noetove barčice.

4

Na plažo Estoril vsak dan prihaja suh črn mož.

Med žvižganjem in tišino z žago, dletom in nožem

izrezuje želve, delfine, mlinčke, terilnike, čolničke ...

Pove, da prihaja iz Praie.

Njegova družina živi od koralnih kamnov,

ki jih na obalo vržejo valovi

in jih dan za dnem potrpežljivo kleše v spominke.

5

Potem sem izsledila tista dva oslička,

ki se vsako jutro prideta past na obalo.

Njuni predniki so otovorjeni kopitljali

pod vrečami soli, kamna in gline.

Ta generacija ne pozna teže.

Med neužitnim grimičjem iz peska

s prednjimi nogami izkopavata koreninice.

6

Ko sem zaspala, mi je puščava stekla iz ušesa.

Vanj jo je vdel visoki val na Santa Monici.

Dva dni mi je šepetala globoke melodije.

Obrusila je moje robove in pričakovanja,

mi odvzela ostrino.

Skalnat obraz se je zmehčal in

razlezla sem se v obzorje.

7

Sem peščeno zrno, kapljica oceana.

Preplasten biser,

ki ga poljublja puščava

in odpoljublja ocean.

Z vriskajočim izdihom

se izgubljam med sipinami.

Objemam se s prostranstvom.

Ana Porenta