Pšati
Spominjam, Pšata, se, tvoj lahni tek
mi zašumel ob koncu je pouka,
ko končno odzvonilo je, (ah muka,
te šole dolgi strah, tesnobni vek),
in sem čez most se tvoj na drugi breg
domov veselo vračal in zaukal
ter v gozd zavil pa svoj korak zasukal
po bližnjici čez hrib in dol, vsevprek.
Spominjam, Pšata, se, ukleta v led
je tvoja uprizarjala nam struga
otroških padcev komični balet.
A kmalu je prišla pomlad, odjuga,
za njo poletje, čas počitnic spet
in sonce, morje, strastni melos juga.
Tvoji soneti postajajo vedno boljši in nek svoj poseben pečat daješ predpisani shemi. Pohvalno.
LP, Lidija
hvala, je pa to tudi nek tretji poizkus zapeti pesem rodni reki, ki ni ravno Soča:)
Ja, tako, to se lepo razbere iz pesmi!
Lp, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 16. 03. 2024 ob 23:45
- Prebrano 186 krat
Uredniško pregledano.
- Število doseženih točk: 113.67
- Število ocen: 5