Spuščeni nizko so oblaki, ždijo
kot streha puhasta, ki skriva dno
dokončnega neba, kjer sanje spijo,
usedle za prerokbo v dobro, v zlo.
So rôke, ki izperejo usodo,
natočijo ljubezen na privide,
operejo vseh sester Mojr posodo,
obrnjen konec se v nov svet izide.
Raztezajo pogledi se v jasnino,
nevihte posušijo v koreninah,
zašite so razpoke za črnino,
pomlad raztrosi se po vseh bližinah.
Ni več neba, ki sodi in kaznuje,
svoboda tesne čevlje si sezuje.
Da bi se le kmalu zgodilo!!!
... saj je že ves svet močno, preveč ožuljen.
Kot vedno, čudovit, srčen sonet, draga Irena.
Lep dan ti želim!
Marija
Tudi jaz želim da bi bilo sanje.
Lepa pesem Irena.
Lp
Faeq
Draga Marija, ljubezen vse spremeni.
Hvala in objem
pi
Faeq, verjamem, da bi se želel zbuditi v povsem drugačen svet.
Hvala in lp
i
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.