ko umrem
sem modrosiv obraz otroka
v trebuh kače
ne vem
kdo me pospremi
ničesar ni
ker vse je že bilo
in novo sonce čakam
da mi vrne vid
da mi prinese veter
stare misli
o dobroti
si prastar
me vpraša otrok
v solzo se ujame premražen racak
kot bi kapljalo sonce
verze z zaledenele reke
…
ker vse je že bilo
nizam misli
v govorico
v veselje mi je…
in velika radost je…
je nov korak…
je roža
te samote
teh otrok
Poslano:
14. 03. 2024 ob 19:11
Spremenjeno:
15. 03. 2024 ob 08:27
... me vpraša otrok
v solzo se ujame premražen racak
kot bi kapljalo sonce
verze z zaledenele reke ...
Dobra miko, dotakljiva za sonce in konce ... pardon, Začetke z novim Soncem.
Lp, Caki
verjetno ni odgovora, kako..., iz konca vzklije novo in kaj. kaj pomeni, da je nič vse in vse nič.
ko iščem to novo, se vedno spomnim, da je ta, ki je vračal vid, že bil tukaj. in da skozi čase nismo našli višje podobe človeka kot je kristova.
klavrno? ker izbrana je bila nemoč, da bi se ponižala moč.
vse več je vprašanj, zato raje zaključim. gotovo lahko beremo zgodovino na več načinov. kdor ima čas.
lp, Caki,
m.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.