Kam zdaj plava mama račka?
Kroži po zeleni mlaki,
a na bregu naša mačka
sploh se ne pusti odgnati.

Vidim, da srbi jo njena tačka,
hudo rada bi se z račko poigrala,
zdajle, ko na nebu ni oblačka,
čaka, da na kopnem jo bo obiskala.

Tam bo račka, njena, jutranja igračka,
z njo bo malo pokramljala,
povabila v družbo bo še zajčka,
skupaj z njima se bo tam smejala.

Tomaž Jevšenak