Dotik
plapola v zraku;
ne prestopi roba kože.
Pleše s plameni,
ki se prepletajo,
vrtinčijo,
izginjajo
in vračajo ...
zmehčajo poteze
in sesedajo kosti.
Najbolj imaš -
ko nimaš.
Lahko se bi dotaknil
neskončnosti,
a ne čutiš potrebe.
Občutek svobode
je neopisljiv.
Obljubiš si,
da si ne boš sam
lepil kril.
Nada, res je, najbolj imaš, ko nimaš tisto kar nočeš .. lep metulj, krila, let ...
Lp, Caki
Tvoj pogled na pesem je zanimiv.
So me vedno zanimali vmesni prostori, ko se "stvari" ne materalizirajo, ampak so mogoče ravno zaradi tega tako močne,
pozdrave Nada
Občudovati, ne da bi si prilaščali ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!