
ti gozdovi so ocean ki si
neki otrok
ki v peščenih verzih spi
nič ali vse
kdo si starec
z litrom vina
ki mi govoriš
besede ljubezni
poslušala sva uro
in molčala o bogu
življenje je
…
nikdar te nisem spraševal o njej
bolečina
kozarec vina
cigaret
…
utihnili smo
ugasnili luči
žival v meni
bedi razume spi
…
končno te uzrem
in znova vidim sebe
kot Hessejev Siddhartha ob reki ...
vse
lp
pi
Miko, prvi štirje verzi so kot iskanje iskanja v uverturo zelene preproge gozdov, na kateri prežijo mlade misli..
Dobra, lp Caki
Življenje, ki se sooča z minljivostjo in kako je vse povezano ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!