Prevod dela: Tiho
Avtor izvirnika: Mira Alečković (1924-2008)
Ko ta večer tako izginjam
in v morju se nebo utopi,
ko sama zdaj postajam val,
ki v dalj obale zdaj drvi.
Sedim na skali – zrem molče,
kako oblak bel posivi,
ko srcu mojem ukazujem,
do konca hrabro naj živi.
Naj bo možat in naj ne grebe
globoke rane, ki boli,
da tiho stran se mu obrne,
ko si ljubezni ne želi.
Nestajem
tako u ovo veče
kada se nebo u moru budi,
postajem i ja sama talas,
obalu daleku koji rubi.
Sedim
na steni – ćutim i gledam
kako belina oblak sivi.
jedinom srcu zapovedam
da smelo, gordo do kraja živi,
da
bude čovek, da ne vređa
ranu duboku koja već boli,
da tiho, tiho okrene leđa
onome koji ne zna da voli.
Mira
Alečković (*2.
feb. 1924, Novi Sad – 27. feb. 2008, Beograd), pesnica in otroška pesnica. V
času NOV je bila bolničarka v partizanih. Končala je primerjalno književnost
in slavistiko v Beogradu in potem še Visoko šolo literature pri Sorboni. Bila
je urednica v številnih mladinskih revijah (Omladina, Pionir, Mladost,
Proletarac, Norba, Zmaj) in založb (Nolit, Kosmos, Mlado pokolenje). Nekaj
časa je bila partnerka Cirila Kosmača. Bila je predsednica Združenja srbskih
pisateljev. Bila je nosilka številnih priznanj (dvakrat Legija časti, ruske
domovinske medalje in ordena Car Dušan.
Komentiranje je zaprto!