Prevod dela: Tiho

Avtor izvirnika: Mira Alečković (1924-2008)

Tiho

Ko ta večer tako izginjam

in v morju se nebo utopi,

ko sama zdaj postajam val,

ki v dalj obale zdaj drvi.

 

Sedim na skali –  zrem molče,

kako oblak bel posivi,

ko srcu mojem ukazujem,

do konca hrabro naj živi.

 

Naj bo možat in naj ne grebe

globoke rane, ki boli,

da tiho stran se mu obrne,

ko si ljubezni ne želi.

dedihajka

dedihajka

Poslano:
10. 03. 2024 ob 17:51

Nestajem tako u ovo veče
kada se nebo u moru budi,
postajem i ja sama talas,
obalu daleku koji rubi.

Sedim na steni – ćutim i gledam
kako belina oblak sivi.
jedinom srcu zapovedam
da smelo, gordo do kraja živi,

da bude čovek, da ne vređa
ranu duboku koja već boli,
da tiho, tiho okrene leđa
onome koji ne zna da voli.

Mira Alečković (*2. feb. 1924, Novi Sad – 27. feb. 2008, Beograd), pesnica in otroška pesnica. V času NOV je bila bolničarka v partizanih. Končala je primerjalno književnost in slavistiko v Beogradu in potem še Visoko šolo literature pri Sorboni. Bila je urednica v številnih mladinskih revijah (Omladina, Pionir, Mladost, Proletarac, Norba, Zmaj) in založb (Nolit, Kosmos, Mlado pokolenje). Nekaj časa je bila partnerka Cirila Kosmača. Bila je predsednica Združenja srbskih pisateljev. Bila je nosilka številnih priznanj (dvakrat Legija časti, ruske domovinske medalje in ordena Car Dušan.


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

dedihajka
Napisal/a: dedihajka

Pesmi

  • 10. 03. 2024 ob 17:50
  • Prebrano 141 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica