rodil si se
že davno neki samohranilki
malenkosti so gradile
stolpnice znanja in sanj
med njimi volja za protest

nočeš ugibati
ali si pil dovolj življenja
ali je samó življenje pilo tebe
in zakaj sploh
veš da nekaj ne štima
oblečeš kitajsko majico
in hodiš

v telesu se množijo molekule upanja
a pod nogami se podirajo
nadstropja
stavb med katerimi žvižga
krvavi veter
z juga in vzhoda
(če ni to v resnici zahod)

nočeš jokati
za labodovimi srajcami
tuji akordi ti polnijo ušesa
ko mlade mamice
v vozičkih vozijo hijene
medtem ko klepetajo
na daljavo
ti gre na bruhanje

plačuješ račune za preteklost
sedanjost in prihodnost
kupe kamenja
si že znosil na vrh
v oblake
in oblakov oblake

zaslutiš da je polovica
tista asimptota
ki je ne moreš preseči

modricvet