*

V zavetju žuljavih rok

stanujejo gole mirne tihosti
brez besed v mislih,
brez klicev na pomoč,
zgolj tišina je trdno oprtana preko ramen.

*

Sredi mesta so iz nas strgali oblačila,

jih vrgli v mrzel ribnik,
zlomili roke, kmalu tudi noge
in vse skupaj sežgali na grmadi.

Ni več zraka za dihanje.
Ni več prostora za nado.
Bili smo dobri otroci,
prav vsak izmed nas.
Plesali smo v nevihti, vroči kopeli - kot, da je tisti dan bila povsem običajena nedelja.
Ničesar se ne sramujemo.
Prav nič vam nismo tajili.

Dokler so nas kronali
tujci,
sovragi,
je trnje na glavah
prebadalo našo kožo in kri.

Jernej Jager