Poezija
Videla sem jo kliti.
V prostoru med dvema
pleta nitke videnosti.
V kristalih vode,
ki je ponoči zamrznila,
osvetljuje travnik.
V zamahu ptičjih kril
je naslonjena na jutro.
Prisotna je v vseh potezah čopiča
življenja,
na dosegu brez polnilcev
in za svoj obstoj
ne potrebuje všečkov.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
- 09. 03. 2024 ob 16:12
- Prebrano 319 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 73.86
