pri ribi

doli globje

zgoraj višje

so poletele ribice

v srečo globin

 

vedno

na isto stran bivanja

pičijo ose

moj vagabund

 

ti slišiš blues

slava pasjega srca

ne joči kit

doma si 

pesem si

ocean

 

oni so svoboda

tvoj dur je mlečna cesta

zlati šus

 

v jutranji mraz

kontejnerski granč

pokopljite moje srce

miko

Svit

Poslano:
06. 03. 2024 ob 07:50

Ko so Jezusu rekli naj jim pokaže znamenje na nebu, je odgovoril:..."Temu rodu ne bo dano drugo znamenje kot znamenje preroka Jone...", ki ga je kit požrl 500 let prej. Ker nihče ne more priti živ iz kita (ribe), domnevam, da ga je na krov sprejela NLP podmornica in vrli prerok je le šel v Ninive...No, tako je Zemljo pogoltnilo znamenje Ribe, ki nas je zdaj že izbljuvala v Vodnarja...

Zastavica

Nada

Poslano:
06. 03. 2024 ob 08:02

Globoki stihi in dodatna razlaga je dobrodošla! To me spomni na pesem o ribi Faroniki.

https://www.kamra.si/en/digital-collections/staroslovanska-faronika-sirene-in-srednjeveska-krscanska-simbolika/

Zastavica

miko

Poslano:
06. 03. 2024 ob 11:54

moje zgodbe so bolj ali manj zgodbe o enem. če bi imel bar, bi ga imenoval pri ribi in bi predvajal petje kitov namesto stregel morske specialitete. 

koliko domotožja, dokler cel ocean ne zapolni njegova pesem, dokler se v njej ne prepozna in njegova pot postane njegov dom in bit.

samo v absolutnem smislu človek je glasba. in nič ne štrli nekam, če smo z njim eno.

pri vsem skupaj ni za zanemariti moč lune in petje siren.

pozdrav, obema,

m.

Zastavica

F2#Caki

Poslano:
08. 03. 2024 ob 19:07

Ne joči kit ... tvoj dur je mlečna cesta ... 

To lahko priveje le iz globočine. Duše ali oceana! Bravo Miko.

Lp, Caki

Zastavica

miko

Poslano:
09. 03. 2024 ob 04:47

pozdrav, Caki. me veseli.

lp

Zastavica

Milan Žniderič - Jošt Š.

urednik

Poslano:
10. 03. 2024 ob 17:12

Oceani v nas so verjetno veliko globlji in širši, kot si predstavljamo. Morda jih lahko napolni (le) pesem ... Čestitke!

Milan Ž. - Jošt Š. 

Zastavica

miko

Poslano:
11. 03. 2024 ob 12:53

marsikaj se skriva v besedi človek. skoraj nič, uvideva, da je eno z vsem. 

ne vem zakaj se mislimo in doživljamo ločeno od vsega, tudi od lastne radosti, strahu ali jeze...zato pravim, v absolutnem smislu sem,  radost, ni dveh ... 

če nismo pesem, ptic, gozdov in rek, kakšen je smisel pisanja. in če smo, kako bi lahko zgrešili popolnost majhnih in velikih stvari.

lp, se zahvaljujem,

m.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

miko
Napisal/a: miko

Pesmi

  • 06. 03. 2024 ob 01:55
  • Prebrano 255 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica