doli globje
zgoraj višje
so poletele ribice
v srečo globin
vedno
na isto stran bivanja
pičijo ose
moj vagabund
ti slišiš blues
slava pasjega srca
ne joči kit
doma si
pesem si
ocean
oni so svoboda
tvoj dur je mlečna cesta
zlati šus
v jutranji mraz
kontejnerski granč
pokopljite moje srce
Ko so Jezusu rekli naj jim pokaže znamenje na nebu, je odgovoril:..."Temu rodu ne bo dano drugo znamenje kot znamenje preroka Jone...", ki ga je kit požrl 500 let prej. Ker nihče ne more priti živ iz kita (ribe), domnevam, da ga je na krov sprejela NLP podmornica in vrli prerok je le šel v Ninive...No, tako je Zemljo pogoltnilo znamenje Ribe, ki nas je zdaj že izbljuvala v Vodnarja...
Globoki stihi in dodatna razlaga je dobrodošla! To me spomni na pesem o ribi Faroniki.
moje zgodbe so bolj ali manj zgodbe o enem. če bi imel bar, bi ga imenoval pri ribi in bi predvajal petje kitov namesto stregel morske specialitete.
koliko domotožja, dokler cel ocean ne zapolni njegova pesem, dokler se v njej ne prepozna in njegova pot postane njegov dom in bit.
samo v absolutnem smislu človek je glasba. in nič ne štrli nekam, če smo z njim eno.
pri vsem skupaj ni za zanemariti moč lune in petje siren.
pozdrav, obema,
m.
Ne joči kit ... tvoj dur je mlečna cesta ...
To lahko priveje le iz globočine. Duše ali oceana! Bravo Miko.
Lp, Caki
pozdrav, Caki. me veseli.
lp
Oceani v nas so verjetno veliko globlji in širši, kot si predstavljamo. Morda jih lahko napolni (le) pesem ... Čestitke!
Milan Ž. - Jošt Š.
marsikaj se skriva v besedi človek. skoraj nič, uvideva, da je eno z vsem.
ne vem zakaj se mislimo in doživljamo ločeno od vsega, tudi od lastne radosti, strahu ali jeze...zato pravim, v absolutnem smislu sem, radost, ni dveh ...
če nismo pesem, ptic, gozdov in rek, kakšen je smisel pisanja. in če smo, kako bi lahko zgrešili popolnost majhnih in velikih stvari.
lp, se zahvaljujem,
m.
Komentiranje je zaprto!