lastovka
kot kaplja sem ki išče vodo
zakopana v božjo dlan
tiha večnost daljnih zvezd
modro siva sem prostost
v vseh stvareh je klic
in krik
brenčanje muh in grob
zaspale smo
v tebi
ki odpiraš usta
in rojevaš iz krvi
iz pepela čas
zdaj drobne lastovke
smo
solze
tvoje sestre smo z neba
prostosti lik begave
... vidim brezmejno obzorje, ki ga človek želi doseči; a v sebi nosi težo preteklih let.
pozdravljena, Nada. vsekakor dovolj prostora tudi za tvojo asociacijo.
točka nič. poboj otrok. odsotnost ideje s katero bi človeštvo naredilo korak v prihodnost..., odsotnost boga.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 04. 03. 2024 ob 22:10
- Prebrano 147 krat
Uredniško pregledano.
- Število doseženih točk: 83.56
- Število ocen: 6