Kdo si, ko ob tebi drugih ni ljudi,
ko sam sebi zreš v lastne si oči?

Kdo si, ko tema se spusti in ugasnejo luči,
ko se bolečina prebudi in duša zaboli?

Kdo si, ko odvržeš vse strahove in skrbi,
ko te prihodnost ne plaši in preteklost ne duši?

Kdo si, ko ni obžalovanj in neuresničenih sanj
ko duša ne boli in se srce razveseli?

Kdo si, ko spustiš vse to, kar tvoje ni,
ko duša tvoja svobodno lahko vzleti?

Kdo si…to veš le ti…svet rabi avtentične ljudi

barbara3