Samarina pesem
So rebra spremenila se v glasbilo,
v tresočo opno mišice med njimi,
udarja dih na njo kot pesem v rimi,
utrip srca - kot da se bo razbilo.
V ta žalni dom, kjer skrit si pred vsem svetom,
da vedeti res prav nihče ne more,
zaprla sem te, stisnila pod pore,
zašila v popek vse želje pred letom,
v gosenico za zmeraj spremenila,
metulj nikdar iz nje se ne izvije,
za zmeraj naju reka bo ločila.
Pravica zvezdo z madeži zalije ,
rdeča je polmesec že pokrila,
ko v noč tvoj glas ime še moje vpije.
Še en prelep sonet, z vsebino, ki boli ♡
Imej lepo nedeljo, Irena!
Marija
Hvala, draga Marija.
ja, bolijo te gnojne rane našega sveta
Objem zate
Irena, na izviren način si zaključila sonet, ki me je čustveno nagovoril.
Lp, caki
Poslano:
03. 03. 2024 ob 20:25
Spremenjeno:
03. 03. 2024 ob 20:26
Najlepša hvala, Caki.
V vojnah nastrada in umre največ ljudi, ki nimajo nič s politiko, ki je vojno zakuhala.
lp
pi
Sonetna kontemplacija, prikladno ...
:)
LpL
Lidija, pravzaprav zgodba o ljubezni, ki jo ločuje vera, čeprav vera naj bi učila prav ljubezen.
Hvala za dotik in lp
pi
Komentiranje je zaprto!