Beračeva molitev

Na šmarni dan je nek berač počasi
capljal k Prešernovemu spomeniku,
kar s čevlja mu na žgočem je granitu
nenadoma podplat odpadel, da si

je brž poiskal bližnjo klop, saj v takšni
obutvi je bil res ubog. V zvoniku
odbije poldne, sonce že v zenitu,
pa ga zažeja v tej vročini strašni.

 

In v cerkev gre, vse bolj ga grlo peče,

tja k vodi žegnani se bos zateče

ter kot živina pogasi si žejo.

 

A kmalu silno zvije ga v trebuhu.

Ves bled pomoli se k Mariji v duhu,

da bol odžene mu in diarejo.

Matej Krevs

Matej Krevs

Poslano:
02. 03. 2024 ob 04:43
Spremenjeno:
02. 03. 2024 ob 04:44

šmarni dan: Veliki šmaren, 15. avgust (Marijin vnebovhod) 

cerkev: frančiškanska, Cerkev Marijinega oznanjenja


Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
05. 03. 2024 ob 20:02

Dober sonet, le zakaj ne bi o  naturalistični realnosti, ki se zgodi kjerkoli, tudi na posvečenih krajih tekla pesniška beseda ....

LpL

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
06. 03. 2024 ob 19:34

Hvala, Lidija, tega sem res pisal 20ur vse skupaj, Črni teloh pa v dobre pol ure, soneti so res uganka ...


Lp M

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Matej Krevs
Napisal/a: Matej Krevs

Pesmi

  • 02. 03. 2024 ob 04:38
  • Prebrano 170 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica