Tragične figure se vrtijo v dimu,
slinijo se kot žejni psi ob dekolteju svobode.
Vzburja jih, da je ne bodo nikoli videli gole.
Lažejo si, da nekje še raste njihov pogum.

Ji bom pa sam odpel zadrgo.
Besede izpod njenih prsi poletijo kot metulji.
Najlepši mi pobegnejo.
Dvorim ti z veščami in molji.

Tudi jaz sem samo plagiat romantike.
Šarlatan, zadimljen od iluzij.
Zavrneš siva krila.
V moji galeriji nesreče ostaneš edini unikat.

Črni Kos