Popoldnevi
popoldan kot ivje na šapah jablan drgeta
v meni je žeja po tebi razgreta kot ponev
zver sem in topline ni v njej
šumim kot drevo brez vej
a kadar prideš in sva skupaj spet
sem kakor z mano orošeni cvet
ljubiti me hočeš, kot bi pil tok žive vode
ko s curkom ohlajaš moje praske
zaplešem, da kot bodika zaobjamem kot hrast močne roke
nasuješ zlata mi v naročje
odpihljaš iz mene zemeljske skrbi
šepečeš mi besede in zreš
kako zardevajo ramena
kako se moja glava skloni nate
kako vsa črna in gosta kot kri zaljubljena sem vate
vznemirjaš nogo, ki se ziblje
zagrizeš v hrbet, ki polzi
nagiba se in upogiba
ko ga peneči val poškropi
zasajaš bilke na brado, prsi, pod kolena
da se bližajoča jesen vname
obrneš me
odmev zamre
se navzdol spustiš
se čoln odpne
do kraja me použiješ
požrešno me posrkaš
raztogotena od tiktakanja budilke besniva
ko plodnost se prebuja
in naposled bo zopet večer ...
v meni je žeja po tebi razgreta kot ponev
zver sem in topline ni v njej
šumim kot drevo brez vej
a kadar prideš in sva skupaj spet
sem kakor z mano orošeni cvet
ljubiti me hočeš, kot bi pil tok žive vode
ko s curkom ohlajaš moje praske
zaplešem, da kot bodika zaobjamem kot hrast močne roke
nasuješ zlata mi v naročje
odpihljaš iz mene zemeljske skrbi
šepečeš mi besede in zreš
kako zardevajo ramena
kako se moja glava skloni nate
kako vsa črna in gosta kot kri zaljubljena sem vate
vznemirjaš nogo, ki se ziblje
zagrizeš v hrbet, ki polzi
nagiba se in upogiba
ko ga peneči val poškropi
zasajaš bilke na brado, prsi, pod kolena
da se bližajoča jesen vname
obrneš me
odmev zamre
se navzdol spustiš
se čoln odpne
do kraja me použiješ
požrešno me posrkaš
raztogotena od tiktakanja budilke besniva
ko plodnost se prebuja
in naposled bo zopet večer ...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: sheeba
- 18. 09. 2009 ob 02:14
- Prebrano 719 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 175
- Število ocen: 5
