Svinčnik najprej

sem v ročici držala,

prve črte okorno 

z njim 'zapisála'.

Barvice suhe,

pobarvanke krasne,

ta barvna čarobnost,

so poteze že jasne.

S črnim peresikom

sem se v šoli trudila

oblikovati vse črke,

pisavo utrdila.

V dnevnik mladostni

sem ubesedila sanje

in mnoge skrivnosti;

pisanje, pisanje...

Ob prvih razočaranjih

privrele so rime,

sem se jih oklenila,

še danes so žive.

Strast do pisanja

se že v otroštvu rodi,

ti življenje polepša,

vsakdan popestri.

Zelo sem hvaležna

za to moje veselje,

da s besedo izrazim

svoja  občutja in želje.

Za pisanje verzov

je malo potrebno,

me vedno osreči

in to je pomembno.

tolminka