Moj prvi leksikon slikarstva: stara,
oguljena brošura gobelinov,
ki mati moja jo, če me spominov
ne vara motni rešpetlin nemara,
hranila je pod ključem, ni ga čara,
ko bil sem majhen lulček še Martinov
in pil sem mleko zgolj in sok malinov,
po radiu pa Črna se kitara
glasila je ves čas, kot ga je zame
imela tista reč banalna, ta me,
ob dnevu vrat odprtih, ko šivanje
iz svoje je omare vzela mati,
je mikala kot veščo luč, zijanje
sličic tistih bili so časi zlati.
Poslano:
23. 02. 2024 ob 16:09
Spremenjeno:
23. 02. 2024 ob 16:10
hehe, sicer verjetno ne nagovarjaš mene, a me je pesem vseeno nagovorila :)
Vse dobro in še boljše ti želim.
Irena
(Pa si izginila s pesem si)
Komentiranje je zaprto!