sonet, delovni naslov: Zlati časi

Moj prvi leksikon slikarstva: stara,

oguljena brošura gobelinov,

ki mati moja jo, če me spominov

ne vara motni rešpetlin nemara,

 

hranila je pod ključem, ni ga čara,

ko bil sem majhen lulček še Martinov

in pil sem mleko zgolj in sok malinov,

po radiu pa Črna se kitara

 

glasila je ves čas, kot ga je zame

imela tista reč banalna, ta me,

ob dnevu vrat odprtih, ko šivanje

 

iz svoje je omare vzela mati,

je mikala kot veščo luč, zijanje

sličic tistih bili so časi zlati.

Matej Krevs

pi - irena p.

Poslano:
23. 02. 2024 ob 16:09
Spremenjeno:
23. 02. 2024 ob 16:10

hehe, sicer verjetno ne nagovarjaš mene, a me je pesem vseeno nagovorila  :)


Vse dobro in še boljše ti želim.


Irena


(Pa si izginila s pesem si)


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Matej Krevs
Napisal/a: Matej Krevs

Pesmi

  • 23. 02. 2024 ob 12:44
  • Prebrano 150 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica