Po solzni dolini nas vodi korak,

tu ni trajne sreče, ki želi si jo vsak.

Hrepenenje po njej v srcih nam tli,

nekje daleč, v daljavi se največkrat zdi.

Skozi preizkušnje gredo vse naše poti,

se jim izognit' ne da, jih vsak doživi.

Tiho se prikradejo, nam življenje grenijo,

ko se z njimi spoprimemo, nas okrepijo.

A tudi omagamo in težko je iti naprej,

dvigniti glavo in živeti kot prej.

V čudovito stvarstvo vsak od nas se rodi,

le zakaj nam trpljenje življenje hromi?

Pravi odgovor očem je prikrit,

celo življenje v skrivnost bo zavit.

tolminka