Veš, mati, rada bi ti napisala pismo,
morda si srečna, ker si ušla
bolečini,
trnom vsega, kar je oklepalo želje,
ker niso vsi videli brez kot deklic,
ne hrastov kot močnih mož,
ker so bile v knjigah zgodbe,
likalnik pa jih ni imel,
niti pod prahom se niso skrivale,
ker so bile trave zelene le eno pomlad,
kjer te je v sreči čakala poguba.
A kam naj pišem,*
tu smo ostali,
čeprav nihče ne bo ušel,
in zmaga tisti, ki poreče:
kar sem imel, še enkrat bi živel.
* Karel Destovnik, Kajuh, * 13. december[2] 1922, Šoštanj, † 22. februar 1944, Žlebnikova domačija v Šentvidu pri Zavodnjah.
Veš, silno me veseli, Poetesa Irena, da si se spomnila tega našega partizanskega pesnika. Tako čutne, domoljubne in borbene pesmi so mu izšle iz srca ... In tako, tako mlad je padel ...
S pozdravom,
Sašo
Lepo je vedeti in imeti.
Odlična pesem v spomin Kajuhu
Lep pozdrav, Dejan
Dragi Sašo, kajuha imam vcepljenega že od malih nog in ostaja del pesmi, ki utripajo v meni.
Hvala in lp
i
Dragi Caki, lepo je živeti, morda tudi kaj imeti ;)
Hvala in lp
pi
Dejan, najlepša hvala. Vsaj moja generacija je bila tista, kjer so se Kajuhove pesmi veliko brale in učile.
lp
i
Komentiranje je zaprto!