
Slovenska mat' me je rodila,
na svojih prsih me dojila,
slovenske pesmi pevala,
kakor dete me je zibala. *
Drugače zdaj v dolinah že šumi,
tam vode so opite od tujine,
domače redko s krožnikov diši,
ne vidi stolni kamen se od plime -
morjé jezikov liže nam besedo,
ime, napisi, vse potujči se,
izbriše kmalu se kot šolsko kredo
naróda dragega še sveto ime.
Ponos zamenjal je trgovec, d'nar,
vse bolj zaspale njive so in polja,
za avbo, parazol star komu mar,
le za imetje kaže vsa se volja.
A med ljudmi, kjer žulji še gorijo,
tam sliši pesem starega se roda,
njim thank you, friday black – ne zadišijo,
ljubezen je pomembnejša kot moda.
* Tam kjer teće bistra Zila - slovenska ponarodela pesem (Jožef Katnik)
Ob mednarodnem dnevu maternega jezika.
Trpeče, boleče in predvsem ... kruta resnica.
Lp. Olga
uff, me je spomnilo na obisk Dolfija leta 1941 v Mariboru, ko je imel neke takšne parole v smislu en firer itd
Lepo si napisala, Irena
Lep pozdrav, Dejan
Dejan, ja, nekoč Dolfi na glas, danes usa ta reč prihaja drugače. Tako, da jo svet hoče.
Hvala in lp
pi
Mene pa je ta pesem spomnila na Prešernovo
Zemlja kranjska, draga mati, kdaj bo utihnil najin jok, al kdaj bova vidla vstati bratov jaz, ti čast otrok...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!