Podali sva se v minljivost,

podali v oči težke tišine,

ki cefra občutke časa ki izginja.

Podali sva se v boj,

ki ga srce ne razume.

A imava nekaj večjega od nerazumevanja,

imava sebe za to tišino.

Imava se za zastirko nemoči in ponosa,

ki naju po drugi poti vleče k sebi.

Tako subtilno, tako čisto,

kot je kapljica rose na praprotu,

ki odžeja komaj rojeno ličinko

in jo vrne v Življenje.

Barby